Menu
Zapri
Zaprtost je zelo pogosta motnja prebavil v otroški dobi. Gre za motnjo v odvajanju (defekaciji) blata. Otrok prvo blato odvajo v prvih 24 do 48 urah po rojstvu in se nauči redno odvajati blato v prvih dveh do treh letih po rojstvu. Večina zdravih otrok po drugem letu starosti odvaja do trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.
Pri zaprtosti ni pomembno število odvajanj, pač pa simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja.
Gre za odvajanje trdega blata, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, pojavljanje sveže krvi na površini blata zaradi poškodb predela zadnjika, uhajanje blata (enkopreza) ali celo bruhanje in t.i. paradoksne driske, ko ob trdem čepu blata uhaja redko blato.
Vzroki za zaprtost so lahko organski ali funkcionalni.
Med organske vzroke uvrščamo bolezni prebavil, presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in druge bolezni, ki lahko motijo polnjenje in praznjenje zadnjega dela črevesa. Otrok z obolenjem prebavil ima lahko mehansko zaporo, ki je prirojena ali nastane po rojstvu, motnja pa je lahko tudi v gibanju črevesa (peristaltiki). Mnogo pogostejši so funkcionalni vzroki za zaprtost. Najpogostejši so: nepravilna prehrana z malo vlaknin, premalo zaužitih tekočin, uživanje večjih količin mleka in čokoladnih sladkarij, zadrževanje defekacij zaradi različnih vzrokov od zadrževanja zaradi igre, neustreznih sanitarij, hitrega življenjskega utripa do globljih psihičnih zavor.
Vse to povzroči začaran krog. Zaradi zaprtosti je blato trdo, odvajanje je boleče in ga pogosto spremljajo manjše poškodbe sluznice danke, kri na blatu, končno pa tudi nehoteno uhajanje blata. Končni del danke se zaradi zadrževanja blata razširi, izgubi normalen občutek za polnost in za potrebo po odvajanju blata. Zaradi tega otrok še bolj zadržuje odvajanje blata in simptomi se stopnjujejo.
V vsakem življenjskem obdobju so določeni vzroki pogostejši. Pomembno je, kdaj se je zaprtost pojavila – ali je od rojstva ali je nastala nenadoma ali postopoma. Če je nastala v prvih 24 urah otrokovega življenja, so večkrat potrebni nujni ukrepi že v porodnišnici.
Vsakega otroka z zaprtostjo naj pregleda zdravnik, ki se bo odločil za način ukrepanja ali za dodatne preiskave. Zdravnik ugotavlja razen pogostosti odvajanja tudi značilnosti blata, spremembe okrog danke in v zadnjem delu črevesa.
Po pogovoru s starši ali z večjim otrokom, ki sam najbolje pove svoje težave, se lahko zdravnik odloči za pregled danke, laboratorijske preiskave, funkcionalne preiskave, kot sta anorektalna manometrija in elektromiografija, slikovne preiskave, kot je rentgenska preiskava črevesa s kontrastom ter endoskopske preiskave z biopsijo črevesne sluznice in določanjem encimov.
Zdravljenje je odvisno od vzroka. Če je zaprtje organskega vzroka, je treba zdraviti osnovno bolezen, ki je povzročila zaprtje.
Pri otrocih, pri katerih ne najdemo organskega vzroka za zaprtje, je zdravljenje odvisno od starosti otroka.
Pri dojenčkih, ki so dojeni, dojenja ne ukinjamo. Mati naj se o težavah posvetuje z zdravnikom. Zdravnik običajno svetuje pitje sladkanega čaja na tešče ali med mlečnimi obroki. Sladek čaj dojenčku ponudimo vsaj pol ure pred ali po obroku, sicer se lahko zgodi, da nam bo v prvem primeru obrok odklonil, v drugem pa bo po obroku bruhal. Zdravnik lahko predpiše uvedbo mlečnega sladkorja na tešče, le redko pa je potrebno še dodatno zdravljenje.
Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami, pomaga, če izberemo posebno vrsto mlečne formule, ki deluje proti zaprtju. Mlečne formule, ki delujejo proti zaprtju, se lahko imenujejo »IT«, kar pomeni pospešen »Intestinani transport« (pospešen prehod skozi prebavila). Take mlečne formule imajo večjo vsebnost laktoze (mlečnega sladkorja), ki ima osmozni odvajalni učinek (pritegne vodo v debelo črevo, ki zmehča blato in tako omogoča lažje odvajanje blata). Druge mlečne formule pa vsebujejo prebiotike (ki med drugimi ugodnimi učinki tudi pospešujejo gibanje prebavil – gastrointestinalno motiliteto) in posebno reestificirano rastlinsko maščobo (imenovano betapol), ki zmehča blato in tako deluje proti zaprtju. Že po nekaj hranjenjih s posebnim mlekom, namenjenim dojenčkom z zaprtjem, se blato občutno spremeni, tako po barvi kot trdoti (postane mehkejše).
Pri otroku, ki že uživa vso mešano prehrano in pri večjem otroku uvedemo v prehrano dovolj vlaknin, kar imenujemo balastna dieta. Svetujemo tudi veliko tekočine, predvsem sadnih sokov, pa veliko svežega sadja in zelenjave. Otroci imajo radi tudi kompot iz suhih sliv ali fig. Odsvetujemo banane, korenje, čokolado, riž, čokolino, čokolešnik. Pomaga tudi pitje mineralne vode Donat Mg na tešče. Otrok in starši morajo skrbeti za vsakodnevno odvajanje (trening odvajanja). Pri hujši zaprtosti se poslužujemo klizem ali močnejših odvajal za popolno izpraznitev danke in zdravil, ki mehčajo blato v obliki sirupov, praškov ali tablet. Poslužujemo se tudi treninga mišičja medeničnega dna z biološko povratno zvezo (t.i. bio-feetback trening). Lažje primere zaprtosti zdravimo ambulantno, pri hujših je potreben sprejem v bolnišnico.
Prehrana pri obstipaciji narekuje v prvi vrsti spremembo prehranjevalnih navad s postopnim vključevanjem prehranskih (dietnih) vlaknin v vsakodnevno prehrano, nekoliko povečano količino maščob (kvalitetna rastlinska maščoba) in sladkorja, z dovolj tekočine in vitaminov B-kompleksa, od katerih je za vzdrževanje peristaltike in tonusa črevesa najbolj pomemben tiamin.
Z vlakninami bogata prehrana izboljšuje iztrebljanje pri zdravih ljudeh, ker vlakna zagotavljajo velik volumen in mehkejše blato.
Preobilno uživanje vlaknin pa lahko povzroči drisko, napenjanje in pomanjkanje nekaterih mineralnih snovi.
Za izračun priporočene količine dietnih vlaknin lahko uporabimo preprosto formulo :
Otrokova starost (leta) + 5 = grami dietnih vlaknin / dan
Kako v prehrani povečati količino dietnih vlaknin
Žitarice in kosmiči
v vsak obrok vključimo polnozrnato škrobno živilo (polnozrnati kruh, kosmiči, testenine),
v juhe, kosmiče za zajtrk, jogurt ali na solato dodamo žličko ovsenih ali pšeničnih otrobov,
pri kuhanju in pečenju uporabljajte, če je le mogoče polnozrnato moko namesto bele moke,
bel ali koruzni kruh zamenjajte s polnozrnatim kruhom, žemljicami in drugim pekovskim pecivom,
kosmiči za zajtrk naj vsebujejo vsaj 5 g dietnih vlaknin na porcijo. Izognite se tistim žitaricam, ki vsebujejo čokoladne delce,
navadne piškote in krekerje nadomestite s polnozrnatimi piškoti ali krekerji,
namesto navadnega poliranega riža uporabljajte rjavi riž.
Stročnice in fižol
sveži zeleni solati dodajte kuhan fižol, lečo, sojo, čičeriko. Pol skodelice fižola vsebuje 7 do 8 g dietnih vlaknin,
namesto mesa dva do trikrat na teden uživajte stročnice (sojo, lečo,...).
Sadje in zelenjava
v vsakem dnevnem obroku naj bo prisotna sveža zelenjava ali sadje. Sveže sadje vsebuje nekoliko več vlaknin kot prekuhano in vloženo sadje. Uživajte več sadja z užitno lupino (jabolka, hruške, slive,...). Kot del tekočine lahko otroku ponudite naravne sadne sokove (pomarančni, hruškov ali jabolčni sok) ali sadne sokove obogatene z vlakninami (obogateni sokovi s slivami),
za posladek vzemite raje sveže sadje kot čokoladno torto ali sladoled,
dodajte narezano suho sadje v maso za piškote, maffine, palačinke ali omlete. Suho sadje ima večjo vsebnost dietnih vlaknin kot sveže sadje. Skodelica grozdja vsebuje 1 g dietnih vlaknin, skodelica rozin pa 7 g. Vendar ima suho sadje tudi višjo energijsko vrednost, kot sveže sadje,
v kosmiče z mlekom za zajtrk narežite tudi sveže sadje,
izogibajte se sadju in zelenjavi, ki vsebuje malo ali skoraj nič dietnih vlaknin (kot sta banana in korenje).
Ostali nasveti
Spremenite prehranjevalni režim: redni glavni obroki in ena do dve malici (ob istih urah). Prigrizki med obroki so prepovedani.
Zmanjšate količino zaužitega mleka (do 500 ml/dan) in jo nadomestite z drugo tekočino – tako popestrimo prehrano. Izogibajte se močnatim jedem brez dietnih vlaknin kot so mlečni riž in zdrob.
Popijte na tešče: mlačen Donat Mg, hladni sadni sok ali jogurt z dietnimi snovmi. Preko dneva popijte dovolj tekočine. Vsaj 1 l do 1,5 l, za starejše otroke do 2 l. Pijte vodo, kompot iz suhih sliv ali fig.
Nekoliko povečajte količine maščob. Predvsem uporabljajte kvalitetne rastlinske maščobe: olivno, sončnično ali repično olje. Občasno lahko tudi maslo, sladko in kislo smetano.
Iz prehrane popolnoma izključite čokolado, čokolešnik, čokolino, kakav, prave čaje.
PACIENTI & OBISKOVALCI |
BOLNIŠNICA |
PRAVNA OBVESTILA |
|
SLEDITE NAM |
2018 © Splošna bolnišnica Jesenice
Vse pravice pridržane.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.