Zdravstvena nega in oskrba

POMOČNICA DIREKTORJA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE

Tanja Pristavec, mag. zdr. nege
Tel.: 04 5868 400
e-mail

ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICE SKOZI ČAS

Pomemben mejnik v razvoju »nege« na Jesenicah je  postavila Angela Boškin, ki je 3. 2. 1919 našla svojo prvo zaposlitev kot »SKRBSTVENA SESTRA« prav na Jesenicah. Poklic medicinske sestre se je na začetku devetnajstega stoletja razvijal kot podrejena uslužnostna dejavnost, kar sta pogojevala takratni družbeni red in tedanja miselnost o položaju žensk. Tak pogled na poklic medicinske sestre je bil tudi v času ustanovitve Bolnišnice Jesenice.

Ob odprtju »bolnice« so pričele z delom in tako  s  tlakovanjem  poti prihodnosti zdravstvene nege dve medicinski sestri, dve inštrumentarki, ena babica in 13 bolničark. V današnjem času si težko predstavljamo, kako je tako malo ljudi lahko opravilo toliko dela.

Ker v tistem času ni bilo organiziranih šol za izobraževanje medicinskih sester,  so v »bolnici«  že v letu 1949/1950 organizirali šestmesečni tečaj. Naslednje leto je bila ustanovljena šola za bolničarke, ki je trajala eno šolsko leto. Na ta način so v »bolnici« pridobili izobražen negovalni kader.

V šestdesetih letih so bile v zdravstveni negi zaposlene 2 višji medicinski sestri, 13 srednjih medicinskih sester in 54 bolničark ter 35 strežnic. Prelomnica v izobraževanju medicinske sestre je bila ustanovitev zdravstvene šole, ki je svoja vrata odprla 1962.

V sedemdesetih letih je bilo zaposlenih že 140 medicinskih sester z višjo in srednjo izobrazbo. Pri delu s pacenti so sodelovale tudi bolničarke in strežnice.

Prva višja medicinska sestra z diplomo v Bolnišnici Jesenice je bila gospa Majda Golobič, ki je bila glavna medicinska sestra otroškega oddelka. Gospa Dragica Cerar je poleg tega, da je bila glavna medicinska sestra kirurškega oddelka, izvajala tudi anestezijo, ker v tistem času v bolnišnici ni bilo zaposlenega anestezista. Glavna medicinska sestra internega oddelka je bila Joža Brandstteter, gospa Olga Lorbar  pa glavna medicinska sestra ginekološko porodniškega oddelka.

Medicinske sestre in bolničarke so bile v tistem času organizacijsko vodene s strani uprave bolnišnice, vse do leta 1974, ko je bila imenovana prva glavna medicinska sestra Bolnice Jesenice, gospa Joža Brandstetter.

Spremembe in razvoj zdravstvene nege je od leta 1981 nadaljevala gospa Olga Blažič. V času, ko je vodila zdravstveno nego v bolnišnici smo medicinske sestre pričele razvijati in uvajati začetke sodobne zdravstvene nege.
Obe glavni medicinski sestri bolnišnice, tako gospa Joža Brandstetter, kot gospa Olga Blažič sta imeli pogled uprt v prihodnost. Skupaj z ostalimi medicinskimi sestrami sta se zavzemali za razvoj in boljši položaj zdravstvene nege.

Ob prelistavanju arhivskih zapiskov  je  v njunih poročilih zapisano, da se motijo tisti, ki podcenjujejo delo medicinskih sester – nego bolnika ali, da vidijo samo »zanimiv« primer in pozabljajo na človeka z vsemi njegovimi telesnimi in duševnimi potrebami. Zapisano je, da smo preživeli čase, ko je medicinska sestra skrbela le za zadovoljevanje osnovnih bolnikovih potreb in izpolnjevanje zdravnikovih naročil, pa tudi čase, ko se je medicinska sestra vedno bolj specializirala za zahtevne medicinsko tehnične posege.

Ali je to aktualno še danes? Na to vprašanje si moramo odgovoriti zaposleni v zdravstveni negi sami.
V bolnišnici se je od ustanovitve pa do danes zamenjalo veliko generacij medicinskih sester. Spreminjalo se je število zaposlenih prav tako tudi izobrazbena struktura. Priča smo bili uvajanju različnih načinov, menjal se je pogled na status zdravstvene nege in delo medicinske sestre. Spreminjala se je zahtevnost dela in odgovornost, kot tudi odnos do nas samih. Medicinske sestre se vse bolj zavedamo, da je moč v nas samih, da tisti, ki ostajamo zvesti samemu sebi in želimo nuditi varno in kakovostno zdravstveno nego lahko tudi največ doprinesemo k njenemu razvoju.

Zgodovina tudi v zdravstveni negi ni le priložnost, za odkrivanje nepoznanih dejstev, pač pa tudi možnost za razumevanje delovanja medicinskih sester v določenem časovnem obdobju in posledično vplivu na sedanjost in tudi prihodnost.

Vsaka minuta prihodnosti je minuta preteklosti, zato sledimo ciljem, ki so vodili že naše predhodnice. Hodile so po poteh, ki so jo tlakovale desetletja. Njihove usmeritve so postale tudi del naše poti, naših ciljev. Že pred desetletji so imele  pogled  uprt v prihodnost,  združile so znanje in prizadevanje za skupne cilje, ki so bili usmerjeni v pacienta in v izvajanje kakovostne in varne »nege«.

Lahko rečemo, da je zdravstvena nega v zadnjih desetih letih veliko pridobila na področju prepoznavnosti stroke, izvajanju kakovostne in varne zdravstvene nege in oskrbe, ki je zelo dobro organizirana in pri delu dosega visoke kazalnike kakovosti tako na področju stroke, kot tudi na področju vodenja zaposlenih.
Danes v stroki zdravstvene nege sledimo vrednotam, viziji in strategiji, ki jo dopolnjujemo glede na spremembe in novosti v stroki zdravstvene nege. Veliko svojega časa vodilne medicinske sestre namenimo razvoju potenciala zaposlenih, da bodo  pri svojem delu zadovoljni in motivirani.

Vse odločitve v bolnišnici na področju zdravstvene nege sprejmemo na Strokovnem svetu zdravstvene nege in Kolegiju Službe zdravstvene nege in oskrbe; velikokrat jih podpremo z rezultati poglobljenega razpravljanja in raziskovanja. Dobro prakso skušamo širiti do vsakega posameznika prek vodilnih medicinskih sester, z vključevanjem čim večjega števila medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic s pomočjo projektnih timov v katere se lahko vključujejo medicinske sestre in zdravstveni tehniki.

Spremembe na področju našega delovanja so naš vsakdan, z uvajanjem novosti in novih metod dela poskušamo izboljšati kakovost in varnost pri delu s pacienti.

Zaposlene poskušamo voditi z zgledom in ustvarjati  zaupanje, da bodo pomagali uresničiti cilje bolnišnice. Motivacija zaposlenih se povečuje s  spreminjanjem celotne organizacijske »klime« v bolnišnici. To  spodbuja  kreativnost, sodelovanje in pripravljenost za delo in sledenje  vrednot in viziji bolnišnice ter zdravstveni negi, ki smo jih zaposleni skupaj sprejeli.

Kakovostno in varno delo v bolnišnici v zadnjih letih zagotavljamo z višanjem izobrazbene strukture in nenehnim  usposabljanjem in pridobivanjem novih znanj pri zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, fizioterapiji in na področju radiologije. V zadnjih letih je vodstvo bolnišnice podprlo izobraževanje zdravstvenih tehnikov na Visoki šoli za zdravstvo.

Kadrovska vprašanja so postala stalnica pri našem delu. Še vedno se v slovenskih bolnišnicah pri načrtovanju kadra v zdravstveni negi ne upošteva kategorizacija potreb po zdravstveni negi, kar bi povečalo tudi število zaposlenih v naši bolnišnici. Še vedno primanjkuje okvirno 20% diplomiranih medicinskih sester, zato dela še ne moremo organizirati tako kot bi bilo glede na razvoj stroke potrebno.

V zdravstveni negi lahko rečemo, da  smo v zadnjih letih  dosegli več, kot smo pričakovali. Dosegli smo zelo dobre rezultate in priznanje zdravstveni negi.  Pri tem je potrebno izreči priznanje vsem članom in članicam negovalnih in zdravstvenih timov, da kljub veliki količini dela in občasni nesorazmerni zasedenosti delovnih mest dosegamo rezultate, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Vsi se zavedamo, da danes ne gre več za to, ali je bilo delo opravljeno, temveč tudi za to, kako je bilo opravljeno. Zagotavljanje kakovosti in varnosti v zdravstveni negi in oskrbi je vse pomembnejši element pri njenem izvajanju.

V središču obravnave je vse pogosteje pacient z vsemi svojimi potrebami in željami, enkraten, neponovljiv, vreden vsega spoštovanja in dostojanstva.
Prizadevamo si še naprej opravljati kakovostno, varno in učinkovito zdravstveno nego, želimo še naprej dosegati visoke ocene s strani naših pacientov in njihovih svojcev.
Zdravstvena in babiška nega postajata vedno bolj zahtevni in razvejani disciplini, postavljeni v čas velikih sprememb. V okviru celostne obravnave pacientov v središče dogajanja postavljamo pacienta.

V zdravstveni negi smo pričeli z uvajanjem kakovosti že v letu 1995. Pričeli smo z razvijanjem standardov in negovalne dokumentacije. S tem smo zagotovili kontinuiteto dela in enako raven izvajanja zdravstvene nege.
To delo smo nadaljevali vse do danes, še več, razvijamo različne protokole dela, klinične poti, spreminjamo dokumentacijo in vodimo kazalnike kakovosti na področju preprečevanja nastanka razjede zaradi pritiska, preprečevanje padcev pacientov in prenosa MRSA. Na vseh področjih dosegamo dobre rezultate.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki aktivno sodeljujemo v procesu uvajanja procesa kakovosti in varnosti v bolnišnici.

Zdravstvena nega v naši bolnišnici je že kar nekaj časa proaktivna v načrtovanju sprememb in v predstavitvi svoje pomembnosti, dosežkov in učinkovitosti v bolnišnici. Medicinske sestre smo, in prav je tako, pomemben člen pri razvijanju sprememb v bolnišnici. S sodelovanjem vseh članov zdravstvenega tima neposredno vplivamo na sposobnost bolnišnice, da bomo dosegli skupaj zastavljene cilje in dobre rezultate za zdravje pacientov.

Danes – več kot  60 let kasneje – nas je v zdravstveni negi in oskrbi zaposlenih 340 medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege, ki vsakodnevno skrbimo za paciente in jim poizkušamo nuditi kakovostno zdravstveno nego. Ob vsakodnevnem delu z njimi skrbimo tudi za napredek stroke in razvoj zaposlenih v zdravstveni negi. Tudi v prihodnosti bomo medicinske sestre pomemben člen pri celostni oskrbi pacientov v naši bolnišnici.

Avtorica: Zdenka Kramar, dipl. m. s.