Dnevni oddelek

Vodja:
Judita Mandelc Kunčič, dr. med.
Tel.: 04 5868 368

Vodja ZN na oddelku:
Helena Lindič, dipl. m. s.
Tel.: 04 5868 304
Mobi: 051 354 941

 

V Splošni bolnišnici Jesenice smo Dnevni oddelek odprli oktobra leta 2003. Oddelek je ločen od drugih bolnišničnih oddelkov. Sprejem, zdravljenje in odpust pacienta teče na enem mestu. Taka obravnava predstavlja moderno, ekonomično in učinkovito zdravljenje, s katerim lahko dosežemo visoko stopnjo zadovoljstva pacienta in kakovost v njegovi zdravstveni oskrbi.

Dnevni oddelek v Splošni bolnišnici Jesenice predstavlja pomembno pridobitev in dopolnitev dejavnosti kirurškega oddelka. V bolnišnicah po svetu je tako operirana skoraj polovica pacientov, pri nas pa je ta delež manjši, vendar narašča od ustanovitve naprej.

Prednost take obravnave predstavlja skrajšan čas bivanja v bolnišnici; pacient praviloma odide domov še isti dan, manj se poruši njegov vsakdanji življenjski ritem in zmanjša se zbolevanje zaradi bolnišničnih okužb. Za bolnišnico pa to pomeni, da so krajše čakalne vrste pacientov, ki potrebujejo bivanje v bolnišnici, poveča se število postelj, ki so tako na voljo, in znižajo se stroški zdravljenja.

Za varno delo na Dnevnem oddelku je potrebna pravilna izbira pacientov, operacij in anestezijske tehnike. Operiramo lahko le paciente, ki so zdravi oziroma s kroničnimi obolenji, ki so stabilna in pravilno terapevtsko vodena. Vsi pacienti so v obravnavi vodeni po klinični poti, ki je vnaprej dogovorjena in sprejeta med člani multidisciplinarnega tima. Pomembno vodilo ob pripravi in dopolnjevanju naših kliničnih poti je dobra komunikacija in vsekakor razumevanje dilem med člani tima.

Za operativne posege morajo biti pacienti mlajši od 70 let, ocenjeni z 1 ali 2 po klasifikaciji ASA (klasifikacija ASA je opredelitev tveganja anestezije za pacienta na osnovi pridruženih obolenj), indeks telesne mase pa imajo nižji od 30. Imeti morajo odgovorno odraslo osebo, ki bo za njih skrbela doma. Dosegljivi morajo biti na telefon, kamor se jih lahko pokliče. Kraj bivanja naj ne bi bil oddaljen več kot uro vožnje od bolnišnice.

Operativni posegi so kratki. Praviloma ni pričakovati velikih izgub krvi ali hudih bolečin. To so posegi, ki so že sami po sebi povezani z nizkim tveganjem za pooperativne zaplete. Operacije na dnevnem oddelku izvajajo izkušeni kirurgi in ortopedi. Vrsta anestezije je prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju in vrsti operativnega posega. Že pred sprejemom so pacienti poučeni o lajšanju bolečine in morebitnih neželenih učinkih. Za to poskrbi diplomirana medicinska sestra, ki je tudi operativni vodja tima.

Vedno preden gre pacient pozno popoldne ali zvečer domov, mora izpolnjevati določene zahteve; imeti mora stabilne življenjske funkcije, biti mora buden in orientiran, ne sme imeti hude bolečine, hoditi mora sam, ne sme mu biti slabo, ne sme bruhati, sposoben mora biti zaužiti hrano in pijačo in samostojno urinirati. Domov se ne sme odpeljati sam ali z javnim prevoznim sredstvom, temveč le v spremstvu odrasle odgovorne osebe, ki bo ob njem še 24 ur po odpustu. Pred odhodom dobi telefonsko številko, kamor lahko pokliče v primeru težav in nejasnosti.

Obstaja tudi možnost takojšnje premestitve pacienta, če to zahteva poslabšanje njegovega stanja. Glavni razlogi za premestitev v klasično bolnišnico čez noč ali za več dni so lahko nepričakovane krvavitve, huda bolečina, ki je pacient doma ne bi obvladal, huda slabost in bruhanje ter nezmožnost odvajanja vode po področni anesteziji. Razlog za premestitev je lahko tudi socialna indikacija.

Koordinatorka primera pacienta pokliče domov prvi dan po operaciji in se z njim pogovori na osnovi vnaprej pripravljenega intervjuja, ki je še del klinične poti. Pacientu posreduje potrebna navodila in informacije za čimprejšnjo samostojno izvajanje vseh življenjskih aktivnosti.

Pacienti so s takšnim potekom dela zadovoljni. Prav pa bi bilo, da se še več truda vloži v komunikacijo z njimi tako pri ambulantnem pregledu, kot tudi v poteku celotne obravnave. Povratne informacije pacientov je treba še dosledneje pretvoriti v načrt izboljšav. Prav je, da nas zanima, kaj je tisto, kar pacienta razveseljuje in mu daje občutek ugodja in zadovoljstva, in kaj je tisto, kar ga razočara.