Amalija Voh Hribernik, dr. med.
Tamara Heraković, dr. med.
Milana Mežnarec, srednja medicinska sestra

Dermatovenerološka ambulanta je začela delati leta 1982. Na začetku je bilo delo večinoma dispanzersko zaradi razširjenosti spolnih bolezni, predvsem sifilisa in gonoreje. Pozneje se je ta dejavnost zmanjševala vse do konca devetdesetih let, ko so v ospredje prešle klamidijske okužbe.

Povzročitelja gonoreje smo določili z barvanjem brisa sečnice z metilenskim modrilom in mikroskopskim pregledom.

Dejavnost v ambulanti je pretežno kurativne narave, manj je preventive. V zadnjih letih so v porastu kožni rak, bazocelularni karcinom in melanom. Za diagnostiko melanocitnih znamenj uporabljamo ročni dermatoskop, ki 10-krat poveča sliko. Benigne in maligne spremembe na koži nam ekcizirajo kirurgi. Histološke izvide dobimo v našo ambulanto, kjer obravnavamo paciente z malignimi obolenji kože, ali pa jih napotimo v ustrezne ustanove.

Pri glivičnih obolenjih ali sumih nanje odvzamemo material – ostružke kože – in pošljemo na nativni pregled in kulturo v mikrobiološki laboratorij na Dermatološki kliniki. Povzročitelja srbečice določamo sami z mikroskopskim pregledom.

V porastu so tudi avtoimuna obolenja in alergijske kožne bolezni. Enkrat na teden prihaja v našo ustanovo alergolog, ki naredi kožne vbode in epikutane tekste. Otroke in mladostnike do 18. leta starosti pošiljamo za kožne vbodne teste v našo pediatrično alergološko ambulanto.

Velik obseg dela predstavlja obravnava kronične venske insuficientce in posledičnih ulkusov. Poleg lokalnega in sistemskega zdravljenja venske razjede pacienta tudi nazorno poučimo o pravilni oskrbi razjede in kompresijskem zdravljenju. Pri delu uporabljamo žepni doppler. Nekaj let smo se ukvarjali s sklerozacijo varic, leta 2003 smo to dejavnost ukinili.

Virusne bradavice in nekatere benigne kožne eflorescence odstranjujemo s krioterapijo. Za shranjevanje dušika uporabljamo Dewarovo posodo.
Leta 1999 smo začeli izvajati selektivno fototerapijo – obsevanje z žarki UVB, bolnikov s psoriozo in atopijskim dermatitisom.

Pred tremi leti smo se preselili v nove prostore, kar je dvignilo kakovost dela, predvsem oskrbo razjed na golenih.

Od maja 2007 dela v ambulanti dr. Tamara Heraković, sama od leta 2003 delam s polovičnim delovnim časom.
Letos je predvidena nabava aparata z nizkimi radiofrekvenčnimi valovi za odstranjevanje bradavic, benignih tumorjev, žilnih sprememb in probatorne ekscizije.
Pri delu sledimo smernicam in doktrini, ki jo narekujeta Dermatološka klinika in Slovensko dermato-venerološko združenje.

Amalija Voh Hribernik, dr. med.