STERILIZACIJA – VČERAJ, DANES, JUTRI

Začetki sterilizacije v jeseniški bolnišnici segajo v leto 1948, ko se je zgodila otvoritev novozgrajene bolnišnice. Sestavni del operacijske sobe so bili namreč tudi aparat za sterilizacijo perila, kotel za sterilizacijo instrumentov ter aparat za destilacijo vode. Leta 1979 je operacijska dvorana dobila nov parni sterilizator. Le-ta je oskrboval celotno bolnišnico s sterilnim materialom.

Nov korak v razvoju sterilizacije pa se je zgodil leta 1989, ko se je dejavnost preselila v kletne prostore. Takrat se je oblikovala centralna sterilizacija, ki je obsegala samo dva prostora. Sterilni material se je pripravljal v parnem sterilizatorju samo za bolnišnične oddelke, medtem ko so v operacijskih dvoranah še vedno potekale sterilizacije za lastne potrebe.

Začeli smo na novo, z majhnimi koraki. Glavna pozornost je bila posvečena izobraževanju človeških virov (prebiranje strokovne literature, obiskovanje strokovnih seminarjev, učenje na primerih dobre prakse v ostalih slovenskih in tujih bolnišnicah,…). Tudi danes stremimo k nenehnemu kakovostnemu izobraževanju in standardizaciji dela, ki bo prinesla visoko kakovost in s tem zadovoljstvo ostalih zaposlenih v bolnišnici in nenazadnje tudi zadovoljstvo bolnikov.

Z leti pa so se, zaradi večjega obsega dela, povečale tudi potrebe po prostoru. Tako se je centralna sterilizacija tudi prostorsko širila. Leta 2006 smo dobili nov plazma sterilizator. Nova pridobitev pa je zahtevala tudi prenovo prostorov in še eno prostorsko širitev.

Smisel centralne sterilizacije je priprava sterilnega materiala za celotno bolnišnico na eni lokaciji. Sedaj namreč poteka sterilizacija materiala kar v štirih dislociranih enotah – v centralni sterilizaciji, v dveh operacijskih dvoranah in v kirurški ambulanti. Ocenjujemo, da bi se s centralizacijo dejavnosti zmanjšali tudi finančni stroški. Stroški bi se zmanjšali predvsem na račun opravljanja testov sterilnosti, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti. Sedaj se opravljajo testi sterilnosti v štirih sterilizatorjih. Če bi bila dejavnost centralizirana, bi sterilizacija potekala samo v enem stroju, kar bi zmanjšalo število testov sterilnosti, ki predstavljajo kar veliko finančno breme. Pozitiven vidik centralizacije dejavnosti pa bi bila tudi razbremenitev osebja, ki poleg svojega dela opravlja še sterilizacijo v operacijskih dvoranah in kirurški ambulanti. Dolgoročni cilj centralne sterilizacije je torej kakovostno opravljena storitev na eni lokaciji.

Vodja zdravstvene nege v centralni sterilizaciji
Nataša Zakrajšek, viš. med. ses.